Aktualno
Njegova literatura slavospev ljubezni
Knjigo o Ivanu Tavčarju je avtorica Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zastavila kot preplet biografske in literarne študije. »Moje preverjanje literature je vedno povezano z osebnostmi, ki so to literaturo pisale, zato se mi zdi pomembno, da se, kolikor je to mogoče, poglobim v življenje ustvarjalca.« Literature, je poudarila, ne razume kot nečesa sterilnega. »Marsikdo bi mi zato lahko očital neznanstvenost, a to nima nič opraviti z znanstvenostjo. Do osebe, ki jo obravnavaš, moraš čutiti neko strast, predvsem pa je pomembno, da si upaš o ustvarjalcu povedati tisto, kar ti razumeš iz opusa,« je poudarila Urška Perenič. Avtorica tako bralca popelje med valove Tavčarjevega življenja in ustvarjanja, vse od njegovih prvih objav v šolskih glasilih do zrelosti v klasičnem realizmu. »V knjigi Na valovih življenja velikega Poljanca spremljamo na njegovih številnih poteh med ljubljanskim Bregom, kjer se je ustalil s svojo življenjsko družico Franjo in otroki, in Visokim, kjer so svoj večni mir našli ne samo Tavčarjevi, temveč tudi junaki in junakinje Tavčarjeve Visoške kronike,« so zapisali ob knjigi. Za opis Tavčarjeve osebnosti pa si je Urška Perenič besede izposodila pri Prešernu: »Znal je biti priljuden in znal je biti prevzeten – znal se je približati ljudem, a se je obenem zavedal, da ni kdorkoli; vse, kar je dosegel, je dosegel z delavnostjo, trdim delom, kar je značilno za vsa velika imena slovenske književnosti.« Predvsem pa je bil po njenem prepričanju eden najodličnejših slovenskih literarnih popisovalcev ljubezni – ljubezni z velikim L. »Skozi svojo literaturo je napisal slavospev ljubezni.« Mateja Rant
Betlehemska Luč miru
Luč miru iz Betlehema je vsakoletna mednarodna dobrodelna akcija, ki letos poteka pod geslom Premostimo in razsvetlimo. Sporočilo letošnje poslanice nas opominja na srečo, ki jo imamo, da živimo na tako mirnem koncu sveta. Premalokrat si priznamo in se zavemo, da naredimo nekaj dobrega, zato naj da poslanica občutek trepljanja po rami in nam da zagon, da v težkih preizkušnjah pogumno vztrajamo. Tako bomo lahko skupaj imeli upanje na boljši jutri na katerega nas opominja prihod Plamena. Želimo vam blagoslovljene božične praznike.
Žirovski občasnik s knjigo o Ivanu Tavčarju
Predstavitev novega zvezka Žirovskega občasnika bo v sredo, 13. decembra 2023, ob 18. uri v Muzeju Žiri. V predstavitvi bodo sodelovali tudi avtorji izbranih prispevkov.
Prevoze uporablja vse več starejših občanov
Prostofer je na voljo v 103 občinah po vsej Sloveniji. Starejših uporabnikov po Sloveniji je več kot 16.000, medtem ko je vseh prostovoljnih voznikov v Sloveniji 1200. V naši občini že tretje leto zapored prevoze izvaja šest prostovoljnih voznikov oziroma voznic: Drago Trček, Marjan Dolenc, Irena Bogataj, Janez Kloboves, Bojan Naglič in Nina Lokar. Brezpogojno ves svoj prosti čas namenijo izvajanju prevozov starejših, jim pomagajo do vrat zdravstvenih ustanov, zavodov in tudi v trgovine. »Vozniki predstavljajo srce projekta, ki ga brez njih ne bi bilo,« so prepričani na občini. V letošnjem letu, ki se še ni popolnoma izteklo, je bilo doslej opravljenih 207 voženj, prevoz pa je uporabilo 61 občanov. V primerjavi z lanskim letom se je število voženj povečalo za približno 8,5 odstotka, kar dokazuje, da je projekt med občani lepo sprejet in da število uporabnikov vsako leto narašča. Registriranih uporabnikov v letih od 2020 do 2023 je bilo 110, namen voženj pa različen: največkrat prevoz do bolnišnice (123), zdravstvenega doma (64), trgovine (13), do doma upokojencev so prostoferji peljali trikrat, do lekarne dvakrat, na pošto in upravno enoto pa enkrat. Župan Milan Čadež je ob zaključku leta skupaj s podžupanom Antonom Debeljakom voznike prostovoljce povabil na prednovoletno srečanje in se jim zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju v Dvorcu Visoko.
Razstava OŠ Poljane ob zaključku Tavčarjevega leta
Razstavljena so dela učenk in učencev. Veliko je likovnih izdelkov, nastalih po motivih Ivana Tavčarja in vsebin njegovih del – mnoga izmed njih so bila nagrajena in razstavljena na likovnem natečaju Tavčarjevo leto, ki ga je razpisala Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas. Preberete lahko številna literarna dela – tako iz prejšnjih let kot tudi tista, ki so sodelovala na literarnem natečaju naše šole Zemlja domača ni prazna beseda. Razstavljeni so plakati, ki so jih učenci oblikovali ob branju Visoške kronike ter v okviru literarno-filmskega popoldneva s Cvetjem v jeseni. Ogledate si lahko tudi fotografije, na katerih je prikazana razlika med izvirnim filmom Cvetje v jeseni iz leta 1973 in prenovljeno različico filma iz leta 2012. Nekaj fotografij smo pa smo si izposodili iz raziskovalne naloge Gibljive slike Ivana Tavčarja v Poljanah in okolici, s katero sta leta 2016 takratni učenki Lea Potočnik in Urška Jesenko dosegli zlato priznanje na državni ravni. Vabljeni, da si ob obisku Osnovne šole Poljane do 22. 12. 2023 razstavo ogledate v živo.
Predstavitev gradiva Ivana Tavčarja v Narodni in univerzitetni knjižnici
V Veliki čitalnici je bila v poklon visoškemu gospodu pripravljena priložnostna predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostalin, ki jih hranijo v NUK. Na ogled so bile med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljajo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.
Zeleni dan Poljanske doline
Dan ekološkega dolga, ko porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu, vsako leto prekoračimo hitreje. V globalnem merilu je v letu 2023 ta dan nastopil že 2. avgusta, Slovenija pa je letos vse naravne vire porabila 18. aprila. V Občini Gorenja vas - Poljane je turizem v zadnjih letih v porastu. Ponudba vključuje širok nabor aktivnosti v naravi, bogato kulturno, zgodovinsko in gastronomsko dediščino. Vse zgoraj našteto pomeni, da se povečujejo tudi pritiski na okolje, v katerem živimo. Vsak posameznik lahko pripomore k temu, da se okolje v čim večji meri ohrani neokrnjeno tudi za prihodnje generacije Na okrogli mizi so sodelovali priznani strokovnjaki na področju ekologije, turizma, ravnanja z odpadki ter varstva okolja. Spregovorili so Matija Blažič, direktor Ribno Alpine Resort, Jerca Prezelj, vodja sektorja za odpadke, Komunala Škofja Loka in dr. Kristina Knific, varstvo okolja, Občina Gorenja vas - Poljane. Na dogodku so bili predstavljeni aktualni projekti in prakse na področju ohranjanja okolja ter trajnostnega razvoja. V zaključni razpravi so poslušalci lahko zastavili vprašanja in si izmenjali mnenja s strokovnjaki. Občina Gorenja vas - Poljane si je skupaj z Zavodom Poljanska dolina dolina v letošnjem letu zadala cilj, da postane občina, ki z naravnimi viri ravna bolj odgovorno in trajnostno. V okviru projekta Čisto Škofjeloško je občina pristopila v mrežo Zero Waste občin. Ob tem bo Zavod Poljanska dolina pridobil kozarčke za večkratno uporabo na prireditvah, katerih organizatorji se vse bolj sprašujejo kam z odpadki po končani prireditvi. S tem bodo začrtani prvi koraki k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki tako v sami občini kot tudi na prireditvah.
Zvočna knjiga povesti Cvetje v jeseni
Zvočnico sestavlja deset delov – vsak v povprečno traja nekaj manj kot 20 minut - ki bodo v nadaljevanjih v oddaji Odprta knjiga na sporedu do 15. decembra. Prvemu delu so dodani tudi poglobljeni razmisleki o Tavčarju in njegovem delu iz govora dr. Petra Čeferina s slavnostne akademije ob Tavčarjevem letu. Z naslovom Slovenci, po Tavčarju se špeglajmo: slavnostna akademija ob 100. obletnici smrti je potekala 29. maja letos v Gorenji vasi. Režiser zvočnice Klemen Markovčič je govor v oddajo Odprta knjiga umestil tudi zato, da se ohranijo Čeferinovi razmisleki, ki nedvomno širijo perspektivo védenja o Tavčarju, njegovem delu, našem prostoru in nas samih. Za radijsko različico je bila uporabljena glavna tema izvirne glasbe Urbana Kodra, ki je leta 1973 nastala za istoimenski televizijski film Matjaža Klopčiča. Za to glasbo so se odločili, ker je pri Slovencih ta tema tako rekoč že ponarodela. Zvočno knjigo so zasnovali dramski igralec Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, tonska mojstrica Sonja Strenar, fonetičarka Suzana Köstner in korektorica Emanuela Montanič Sekulović. Produkcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ZKP RTV Slovenija, avgust 2023. Tavčar je povest Cvetje v jeseni napisal sredi prve svetovne vojne. "Vojni moriji ob ljubezenski zgodbi je postavil nasproti še podeželsko idilo. Tako kot že skoraj štiri desetletja prej v črticah v zbirki Med gorami je tudi tokrat izrazil nasprotje med pokvarjenim meščanskim in zdravim kmečkim življenjem, domača zemlja je nujna tudi za bujno razraščanje narodovih korenin. Misel o ljubezni, ki naj bi nam bila v pogubo, je v drugačnem okolju izpostavil že v knjigi V Zali. Pisateljeva sporočila so torej stalnica, a Cvetje v jeseni je le eno," je ob izdaji zvočnice zapisal urednik literarnih oddaj na Radiu Slovenija Vlado Motnikar.
Na obisku Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport
Obisk so pričeli v naselju Gorenja vas, kjer so si najprej ogledali Rekreacijsko središče Log, ki je bil v prvi fazi sofinanciran z evropskimi sredstvi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sredstvi Republike Slovenije. Župan je ministru opisal načrt širitve območja središča za dvig kakovosti življenja občanov ter razvoj turistične ponudbe. Veseli smo, da smo za nadaljnjo realizacijo projekta prejeli sklep Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, s katerim so nam bila odobrena nepovratna sredstva v višini slabih 350 tisoč evrov. V nadaljevanju so si ogledali mlado in perspektivno podjetje Lavrih d.o.o. s Srednjega Brda. Rok Gantar, direktor podjetja, jim je predstavil podjetje, načrte in vizijo za prihodnost. Pogovor je tekel tudi o možnosti pridobitve finančnih sredstev iz strani ministrstva. Ogled podjetja so zaključili v njihovih novih prostorih v dolini Suše, ki počasi dobivajo končno podobo. Za konec pa je župan ministru predstavil tudi težave ter potek sanacije po katastrofalnih poplavah, ki so občino prizadele avgusta letos. Ministru je predlagal podaljšanje roka za izvedbo sanacije, ki sedaj po zakonu znaša 12 mesecev. Za normalen in kvaliteten potek del pa bi občine potrebovale enkrat več časa.
