Aktualno

21.9.2023

Nova številka Podblegaških novic

Vaše prispevke za naslednjo številko pošljite do 2. oktobra po elektronski pošti na naslov: mateja.rant@g-glas.si ali na naslov: Uredništvo Podblegaških novic, Poljanska cesta 87, 4224 Gorenja vas.

Preberi več

20.9.2023 Franja Tavčar (1868-1938). Foto Iz arhiva časopisa Slovenec, hrani MNZS

Franja Tavčar, ena najvplivnejših žensk svojega časa

Le kdo ne pozna Cvetja v jeseni, zgodovinskega romana Visoška kronika, romana Izza kongresa in drugih. Bil je tudi politik, z Ivanom Hribarjem sta bila glavna protagonista liberalnega tabora in s tem napredka slovenskega prostora, pa poslanec in deset let tudi ljubljanski župan. Bil je član, podpornik in ustanovitelj številnih društev, med drugim je bil predsednik prve slovenske kolesarske organizacije. V letošnjem Tavčarjevem letu obujamo spomin nanj in na njegov pečat slovenskemu prostoru. Ob izjemnem možu pa je stala izjemna ženska, njegova žena Franja. Darja Groznik Povezava do posnetka oddaje Sledi časa

Preberi več

17.9.2023

V Zali, bralna uprizoritev ob 100. obletnici smrti Ivana Tavčarja

Kot je zapisala avtorica priredbe in dramaturginja Tatjana Doma: "Ljubezen, ki nam je vsem v pogubo, je rdeča nit, povezovalna tema, povesti V Zali (1894). V slogu Dekamerona se v povesti prepletajo štiri izpovedi. V radijski priredbi Ljubezen nam je vsem v pogubo se prepletajo tri ljubezenske izpovedi, ki izhajajo iz kmečkega okolja. Vse tri zgodbe zaobjemajo glavni motiv o silni in uničujoči ljubezni." Literarni večer V Zali je nastal v koprodukciji s Cankarjevim domom in je del cikla Ars teatralis. Povezava do posnetka bralne uprizoritve

Preberi več

12.9.2023

Vlada vzpostavila klicni center za obnovo po poplavah 2023

Namen klicnega centra, ki ga bo vodil Andrej Šter z Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, je centralizirano podajanje ažurnih, verodostojnih in celovitih informacij o obnovi po poplavah, ki so avgusta 2023 zajele skoraj dve tretjini Slovenije, ne glede na to, kateri resor je primarno odgovoren za zagotovitev informacije. Klicni center bo namenjen tako obveščanju kot tudi ozaveščanju prebivalcev na prizadetih območjih, predvsem pa pomoči pri reševanju konkretnih situacij. Povratne informacije, ki jih bodo prejeli svetovalci v klicnem centru bodo služile odločevalcem pri oblikovanju dodatnih ukrepov za učinkovitejšo pomoč na terenu. Delo v klicnem centru bodo opravljali uslužbenci ministrstev in vladnih služb, ki so želeli pomagati prebivalkam in prebivalcem, ki so bili prizadeti ob poplavah. Sredstva za delovanje klicnega centra bodo zagotovila ministrstva in vladne službe v svojih finančnih načrtih. Vir: Kabinet predsednika vlade

Preberi več

12.9.2023

Kam s starim aparatom?

Da bi vam približali zbirna mesta in s tem olajšali oddajo, so v vseh krajevnih skupnostih občine Gorenja vas - Poljane postavljeni ulični zbiralniki za zbiranje malih gospodinjskih aparatov in baterij. Ulični zbiralniki so nameščeni v sklopu projekta Life Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS ter Evropske komisije. V ulične zbiralnike se lahko odda male gospodinjske aparate, elektronske igrače, računalniško opremo in zabavno elektroniko in drugo malo opremo in orodje. V ulične zbiralnike ne sodijo TV in monitorji ter sijalke, saj se lahko razbijejo. Le-te se lahko odda le v Zbirni center Todraž ali pa v trgovine z električno in elektronsko opremo. V ulične zbiralnike ne sodijo tudi nobeni drugi odpadki. Ker raziskave kažejo, da se med zbranimi e-odpadki nahaja 2% še delujočih aparatov smo v sodelovanju z družbo ZEOS, d.o.o. v Zbirnem centru Todraž uredili kotiček za ponovno uporabo. Kotički so po navedbah družbe Zeos d.o.o. postavljeni po celi Sloveniji, in sicer v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno pod sloganom »Še sem uporaben«, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za okolje, podnebje in energijo RS ter Evropske komisije, in ima dva partnerja: Zbornico komunalnega gospodarstva in podjetje TSD, d.o.o.. V kotiček v Zbirni center Todraž zato lahko oddate za vas neuporaben, vendar še delujoč aparat: belo tehniko – pralne stroje, hladilnike, pečice, male gospodinjske aparate, zabavno elektroniko – radie, zvočnike, LCD televizije in monitorje, svetila, računalniško opremo ter orodje za dom in vrt; skratka vse naprave, ki delujejo na elektriko ali baterije. Vsem zbranim aparatom v kotičkih družba Zeos d.o.o. v sodelovanju s partnerji zagotovi postopek priprave za ponovno uporabo. V tem postopku se preveri funkcionalnost in električno varnost in jih vrne na trg po primerni ceni.  Več informacij: Kristina Knific, tel. št. (04) 51 83 122

Preberi več

11.9.2023

Delovanje Upravne enote Škofja Loka

V nadaljevanju stranka svoj status spremlja na informativnem ekranu pred sprejemno pisarno ali preko aplikacije s pomočjo skenirane QR kode. S to novostjo so poskrbeli za boljšo organiziranost čakajočih strank, obenem pa sistem upravljanja čakalnih vrst omogoča strankam, da preko aplikacije lahko spremljajo svoj status v čakalni vrsti. V praksi to pomeni, da v primeru daljše čakalne dobe, strankam ni več treba stati v vrsti, ampak si ta čas lahko drugače organizirajo, svoj status pa spremljajo preko aplikacije, ki jim sporoča, koliko oseb je še v čakalni vrsti pred njimi. Mogoča je tudi enostavna in uporabnikom prijazna možnost rezervacije termina za uporabnike storitev Upravne enote Škofja Loka, ki se opravi na enostaven način: - preko spletne strani- mobilne naprave s QR kodo (iOS, android, windows)- s pomočjo navodil avtomatskega telefonskega asistenta (04 555 01 11)- s pomočjo navodil preko e-pošte narocanje.ueskloka@gov.si. Rezervacija bo aktivna samo in izključno do roka rezerviranega termina. V kolikor boste na termin zamudili in bo vaša številka že klicana, bo vaša rezervacija brisana. Za dostop do storitve boste morali ponovno pridobiti novo številko, bodisi direktno na vrstomatu na upravni enoti ali pa si ponovno rezervirati termin preko predlaganih načinov.

Preberi več

8.9.2023

Oddaja vlog za pridobitev enkratne solidarnostne pomoči za kmete

Upravičenci do pomoči Do enkratne solidarnostne pomoči za kmete, so upravičeni kmetje, ki so bili na dan 2. september 2023: vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) in so utrpeli škodo na svojem premoženju, ki ni namenjeno kmetijski proizvodnji, zaradi posledic poplav in plazov. Postopek in rok za oddajo vloge za ESPK za kmete Vlogo za ESPK za kmete morajo vlagatelji izpolniti, podpisati in poslati na MKGP najkasneje do 3. novembra 2023. Izpolnjeno vlogo za ESPK za kmete morajo vlagatelji poslati na enega od dveh načinov: po elektronski pošti na naslov: mkgp@gov.si s pripisom »vloga za ESPK za kmete « ali priporočeno po pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana (z oznako »vloga za ESPK za kmete «).

Preberi več

8.9.2023

Tavčar je živel v Ljubljani, srce je imel v Poljanski dolini

Vseslovensko leto dr. Ivana Tavčarja je tako dobilo svoj odmev tudi v Ljubljani, v parku, ki ga je zasnoval Jože Plečnik in ki že nekaj časa služi tudi kot razstavni prostor. Vsestranski visoški gospod, ki je zaznamoval slovensko literaturo, politiko, celo šport, je v prvi vrsti zaznamoval svojo Poljansko dolino, z veliko mero pa tudi Ljubljano. Župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež je v svojem nagovoru ob otvoritvi, ki je bila v sredo eno uro pred poldnevom, to tudi lepo podčrtal. »To je dan, ko Poljanska dolina prihaja v Ljubljano. Več kot sto let nazaj je bil človek iz Poljanske doline zelo pomembna osebnost v glavnem mestu. Bil je prvi človek glavnega mesta, bil je župan, to je bil naš rojak dr. Ivan Tavčar. Pa ni bil le župan, bil je tudi poslanec, Ivan Tavčar je živel v Ljubljani, toda srce je imel v Poljanski dolini. Vedno je zahajal v Poljansko dolino po navdih«, je povedal Milan Čadež in se ob tem zahvalil vsem, ki so zaslužni za to razstavo, predvsem javnemu zavodu Poljanska dolina in Turizmu Ljubljana. Dr. Urška Perenič, velika poznavalka Tavčarja, ki je tudi predsednica programskega odbora letošnjega vseslovenskega Tavčarjevega leta, je spregovorila ob otvoritvi in popeljala po razstavi. Pereničeva je ravno te dni založbi Beletrina oddala rokopis nove knjige o dr. Ivanu Tavčarju, pri tem pa je omenila tudi veliko predhodnikov, literarnih zgodovinarjev, ki so se pred njo ukvarjali z raziskovanjem Tavčarjevega literarnega opusa in življenja. Na prvem mestu je izpostavila Marjo Boršnik, ki velja za prvo damo slovenske literarne zgodovine, pa Ivana Prijatelja in ddr. Igorja Grdino. Sama pa je pri svojem delu odkrila tudi veliko novih pričevanj o Tavčarju, ki bodo objavljeni v novi knjigi. Tudi dr. Urška Perenič je poudarila, da je pomembno, da je ta razstava v Ljubljani, kjer je bil Tavčar župan. Tavčar je bil razpet med Visokim in Ljubljano, kjer je na Bregu tudi imel hišo. Svoj nagovor ob otvoritvi razstave pa je dr. Urška Perenič zaključila: »Cvetje v jeseni je slavospev Poljanski dolini, vendar ga sama razumem kot slavospev ljubezni; ljubezni, ki je na nek način večna.«

Preberi več

1.9.2023

Začasno zaprtje knjižnice Poljane in nov urnik knjižnice Gorenja vas

Skupaj z Občino Gorenja vas - Poljane se trudimo, da bi v doglednem času našli prostorsko rešitev za knjižnico v Poljanah. V tem času pa za vse obiskovalce odpiramo vrata Krajevne knjižnice Gorenja vas po novem urniku, ki bo veljal do nadaljnjega. Urnik Krajevne knjižnice Gorenja vas od 1. septembra 2023:PONEDELJEK od 10. do 17. ureTOREK od 12.30 do 19. ureSREDA od 13. do 19. ureČETRTEK od 12.30 do 19. urePETEK od 11. do 17. ure Za vse informacije so dosegljivi na:mobilni številki: 041 442 095tel.: 04/510 71 00mail: gorenjavas@knjiznica-skofjaloka.si

Preberi več

1.9.2023

Sprejem prvošolčkov v šolskem letu 2023/2024

Župan je 97 prvošolkam in prvošolcem na krajši uvodni slovesnosti zaželel uspešen in varen začetek šolskih dni ter veliko uspeha, ob tem pa jih tudi opozoril na previdnost na cesti na poti v šolo in domov. Kot je dejal, je prvi šolski dan vedno nekaj posebnega za učence, ki prvič prestopijo šolski prag, in si ga zapomnijo za vse življenje, zato je prvošolčkom poklonil posvetilo ter slovensko zastavo. Vsem prvošolkam, prvošolcem ter ostalim učenkam, učencem in dijakinjam ter dijakom želimo veliko novega znanja, uspehov in prijetnih doživetij. Srečno!

Preberi več

31.8.2023

Na pragu jeseni še Cvetje v jeseni

Pomen filmske upodobitve Cvetja v jeseniPol stoletja po smrti Ivana Tavčarja pa je bil posnet tudi film Cvetje v jeseni, ki je bil premierno predvajan 21. junija 1973. To je bilo leto, ko je bila Slovenija še globoko v Jugoslaviji in Cvetje v jeseni je pomemben film za slovensko filmsko kulturo, saj je bil prvič posnet v celoti v Sloveniji in s slovenskimi igralci. Film je bil tudi prvi slovenski film, ki je bil predvajan v kinematografih po svetu. Film Cvetje v jeseni je bil nagrajen na več festivalih. Na 7. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 1973 je prejel nagrado za najboljši film, Bert Sotlar pa je bil nagrajen za najboljšo moško vlogo, leto kasneje pa je v Puli Matjaž Klopčič prejel nagrado za najboljšo režijo. Film je bil leta 1974 tudi nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film. Film Cvetje v jeseni je bil prvič predvajan na slovenski televiziji RTV Slovenija 6. februarja 1976. To je bila priložnost, da je film postal dostopen širši publiki prek televizije, potem ko je že prej dosegel gledalce v kinematografih. Predvajanje na televiziji je omogočilo, da je film postal še bolj prepoznaven in priljubljen med gledalci. V decembru 2012 je RTV Slovenija končala še digitalizacijo tega filma. Film je postal kulturna ikona in pomemben del slovenske filmske zapuščine. Zaradi svoje zgodbe, likov in glasbe je postal prepoznaven in priljubljen v slovenskem kulturnem prostoru. Uspeh filma Cvetje v jeseni je vplival na slovensko filmsko industrijo tako, da je spodbudil večje zanimanje za domačo produkcijo ter poudaril pomen kakovostnih filmskih vsebin. Povedano v enem stavku, film Cvetje v jeseni je postal simbol slovenske kinematografije in je prispeval k njenemu razvoju, mednarodni prepoznavnosti in spodbujanju kulturne identitete Slovenije. Režiserska vizija Matjaža KlopčičaMatjaž Klopčič je kot režiser filma Cvetje v jeseni kajpak imel ključno vlogo pri ustvarjanju tega filma. Klopčič je odlično usmerjal igralce, določal vizualno podobo filma, izbiral prizore ter držal nadzor nad pripovedno strukturo in sporočilom filma.Njegova režiserska vizija je v veliki meri oblikovala celoten film, od izbire prizorišč, postavitve kamer, igre igralcev do estetskega videza. Klopčič je moral poskrbeti za to, da so bili usklajeni vsi elementi filma, vključno z igro, scenografijo, kostumi in glasbo. Vplival je na vsak vidik produkcije filma, ki je pripomogel k oblikovanju končnega izdelka in želenega vzdušja, ki je posebej poudarilo čustva vseh likov v filmu ter sporočilnost preneslo na občinstvo.Poleg Cvetja v jeseni se iz bogatega Klopčičevega opusa vsi spomnimo filma Moj ata, socialistični kulak, Sedmina, pa filma Ljubljana je ljubljena, Dediščina, Na papirnatih avionih, Vdovstvo Karoline Žašler in še bi lahko naštevali njegove celovečerne, kratke in televizijske filme. Najboljša igralska zasedbaGlavno vlogo sta v filmu Cvetje v jeseni sta odigrala legendarna Polde Bibič kot doktor Janez in Milena Zupančič kot Meta. V ostalih vloga je nastopila plejada takrat najboljših slovenskih igralcev. Bert Sotlar kot Boštjan Presečnik, Štefka Drolc kot Barba Presečnik, Maks Bajc kot Mlačan, Jože Zupan kot Šimen Skalar, Duša Počkaj kot Luca Skalar, Šimnova žena, Dare Ulaga kot Danijel, Stane Leban kot Jakopin, Iva Zupančič kot Liza, Andrej Kurent kot Bon, Pavle Jeršin kot Anžon in Ivanka Mežan kot Maruša. Milena Zupančič je bila takrat na začetku svoje kariere in v teh letih je gotovo postala prva dama slovenskega gledališča in filma. Ob letošnjem jubilejnem Tavčarjevem letu pa je tudi ambasadorka tega leta. Klopčič si je za prizorišče snemanja izbral različne lokacije, seveda je na prvem mestu Poljanska dolina, kjer so se odvijali pomembni prizori, ki so poudarili lepoto slovenskega podeželja in prispevali k vzdušju zgodbe. Eden od znanih prizorov v filmu se dogaja na Blejskem gradu in ob Blejskem jezeru, kar je dodalo čarobnost filmski atmosferi. Snemali so tudi v slovenski prestolnici, kjer so uporabili različne lokacije, da so ustvarili raznolike kulise in vzdušja. V filmu prepoznamo tudi Kranjsko goro, pa Radovljico in druge manjše slovenske kraje, ki so prispevali k pestrosti prizorišč. Mojstrovina Urbana KodraFilm pa je zaslovel tudi po glasbi, ki jo je napisal Urban Koder, na citre pa jo je odigral Miha Dovžan. Koder je s to glasbo prispeval k ustvarjanju edinstvenega vzdušja v filmu, znal je poudariti čustvene tone in ujeti atmosfero Tavčarjeve zgode. Ta glasba je postala klasika slovenske filmske glasbe. Koder, ki je bil skladatelj, dirigent, glasbeni urednik, predvsem pa jazz trobentač, je napisal glasbo za kakšnih 20 filmov. Sicer pa je v slovenski filmski glasbi po kakovosti in dosegu težko najti primerljivo glasbeno temo, ki bi bila podobna glasbi iz Cvetja v jeseni. Mnogi kritiki pa omenjajo, da bi ji v zahodnem svetu morda lahko našli primerjavo le v Gershwinovi skladbi Summertime iz opere Porgy and Bess.

Preberi več

Dostopnost