Aktualno
Oddaja odpadkov
1. Na krajevni skupnosti prevzemite tipizirane vreče za zbiraje mešane embalaže oz. mešanih komunalnih odpadkov.2. Že ločeno zbrane odpadke v zabojnikih varno pretresite ali preložite v ustrezno tipizirano vrečo. 3. Zavezano tipizirano vrečo na dan odvoza dotičnega odpadka do 6. ure zjutraj ali dan pred tem oddajte na najbližji ekološki odtok, ki se nahaja pred zaporo ceste in je dostopen smetarskemu vozilu.4. Navodilo velja, do zagotovitve normalne prevoznosti pri poplavah poškodovanih cest. Enako navodilo, glede oddaje odpadkov v tipizirani vreči pred zaporo ceste, velja tudi za vse tiste uporabnike, ki že redno zbirajo mešano embalažo in mešane komunalne odpadke v tipiziranih vrečah. Ostala navodila glede ločenega zbiranja odpadkov so nespremenjena. V primeru nejasnosti lahko uporabniki storitev pokličejo na tel. št. 051 328 488. Vsem uporabnikom storitev se zahvaljujemo za upoštevanje navodila.
Drobnjakovi štruklji na žup, pristen okus Poljanske doline
V Poljanski dolini imajo zgodaj spomladi in poleti, ko je na vrtu polno drobnjaka, na mizi posebno mesto drobnjakovi štruklji na žup, domača jed na žlico, ki pri nekaterih obuja spomine na kuhinjo njihovih babic, ponekod pa jih kot glavno, samostojno jed, pripravljajo še danes. 'Poljanska dolina je dolina ljubezni. Do življenja, narave, umetnosti, aktivnosti, kulture in kulinarike. Ravno na slednjem področju si želimo biti še boljši,' so že pred časom rekli v Zavodu Poljanska dolina in začeli z aktivnim delom na tem področju. Pred dvema letoma so v okviru Zelenega dneva Poljanske doline, v sodelovanju z uglednimi strokovnjaki, na tem področju že zarisali smernice za nadgradnjo kulinarične ponudbe v Poljanski dolini in kot najbolj značilno jed izpostavili drobnjakove štruklje »na župi«. Ti, kot so takrat zapisali, poosebljajo tisto, po čemer so znani Poljanci – toplino, domačnost in tradicijo. Jed, ki nikogar ne pusti ravnodušnega, je zato, tako po mnenju takrat prisotnih strokovnjakov kakor tudi ostalih prisotnih, potrebno razviti v vodilni (turistični) produkt, po katerem bo v prihodnosti prepoznana Poljanska dolina. Z namenom oživljanja in razvoja tradicionalne lokalne kulinarike je Zavod Poljanska dolina, v sodelovanju z Občino Gorenja vas – Poljane, na Dvorcu Visoko, pripravili mesec Drobnjakovih štrukljev na žup'. Z različnimi dogodki, ki bodo potekali med 11. januarjem in 11. februarjem, bomo skušali drobnjakove štruklje predstaviti širši javnosti ter jim tako dati večjo prepoznavnost in veljavo, hkrati pa začeti tudi z aktivnostmi za njihov vpis na Unescov seznam nesnovne dediščine oziroma na seznam jedi z geografskim poreklom. Mesec drobnjakovih štrukljev na žup smo danes začeli z novinarsko konferenco in okroglo mizo: 'Drobnjakovi štruklji, pristen okus Poljanske doline,' na kateri so o drobnjakovih štrukljih spregovorili priznani strokovnjaki s področja etnologije, kulinarike, gostinstva in turizma:- Milan Čadež, župan občine Gorenja vas – Poljane,- dr. Janez Bogataj, slovenski etnolog, univerzitetni profesor in publicist,- Franc Jezeršek, Hiša kulinarike Jezeršek,- Petra Potočnik, Kmetija Pr' Šupc in- Janez Filipič, Gostilna Lipan- Martina Ambrožič Tušar, Zavod Poljanska dolina O kulinaričnih posebnostih Poljanske doline so, kot je povedal župan Milan Čadež, razmišljali že nekaj časa: 'Že pred desetletjem smo razmišljali katera je tista zgodba, ki ima temelje v Poljanski dolini in ugotovili, da je drobnjak tista surovina na kateri bi lahko naredili prepoznavno kulinarično zgodbo za našo občino, za našo dolino. Tradicija je osnova, so korenine, današnji čas pa je tisti, da na primeren način to spet pride v domove - v naši dolini in državi. Moja velika želja pa je, da začnemo tudi s promocijo na šolah, kajti otroci so tisti, ki lahko zgodbo o drobnjakovih štrukljih prenesejo iz šole na domove in tudi v prihodnost.' Poljanski drobnjakovi štruklji na žup, kot bi jih poimenoval sam, navdušujejo tudi etnologa dr. Janeza Bogataja: 'Zelo me veseli, da so se v Poljanski dolini odločili, da na vrh svoje kulinarične piramide postavijo drobnjakove štruklje, ki imajo dejansko tukaj največjo koncentracijo. Drobnjakovi štruklji, v Sloveniji poznamo preko 100 različnih vrst štrukljev, so resnično nekaj posebnega. Vse akterje na tem področju, čaka težko delo, da se vse te stvari izpeljejo in, da ta jed postane ena od osrednjih zanimivosti in ponudbe v tem delu Slovenije.' Lepe spomine na drobnjakove štruklje v Poljanski dolini ima tudi Franc Jezeršek iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki pravi, da drobnjakovi štruklji na žup niso samo odlična domača jed ampak tudi del vrhunske kulinarike: 'Mislim da so drobnjakovi štruklji že sami po sebi vrhunski. Jih je pa treba smiselno vključiti v posamezne hode pri svečanih menijih, da se bodo prijeli in ljudje jih bodo z veseljem naročali.' Z njim se je strinjal tudi Janez Filipič iz Gostilne Lipan, kjer imajo drobnjakove štruklje tudi sicer na meniju: 'Mislim, da je to dobra priložnost tudi za promocijo kraja v kulinariki. Je pa tu predvsem pomembno strežno osebje, ki štruklje gostu predstavi na način, da jih bo ta z veseljem poskusil. Pri nas morda večkrat drobnjakove štruklje poskusijo tuji gostje, ki jih zanima lokalna kulinarika.' Poseben izziv pa so drobnjakovi štruklji na žup tudi za Petro Potočnik s kmetije Pr' Šupc, ki pri njihovi pripravi prisega na lokalne sestavine, veseli pa jo tudi zanimanje za delavnice na katerih udeležence z veseljem nauči umetnosti izdelave drobnjakovih štrukljev: 'Zanimanje je, je pa tudi res, da so drobnjakovi štruklji na žup v Poljanski dolini zelo živa stvar in jih gospodinje znajo pripraviti. Želim pa si, da bi se delavnic udeleževali mlajši, da bi jim lahko drobnjakove štruklje na žup še bolj približali.' Seveda pa je bila današnja okrogla miza le uvod v ostale dogodke, ki jih v tem mesecu še čakajo pravi Martina Ambrožič Tušar iz Zavoda Poljanska dolina: Veseli smo, da bomo v tem mesecu, med 11. januarjem in 11. februarjem, lahko gostom predstavili, pripravili in ponudili drobnjakove štruklje na žup. Za tiste, ki bi jih zanimala njihova izdelava, pa 31. januarja ob 17-ih pripravljamo tudi delavnico izdelave drobnjakovih štrukljev s Petro Potočnik. Zaželjene so predhodne prijave na Dvorcu Visoko, udeleženci pa potrebujejo le dobro voljo.' Za vse, ki bi se radi sami preizkusili v pripravi, pa še recept za pripravo drobnjakovih štrukljev na žup po receptu Petre Potočnik s Kmetije pr' Šupc, ki bo zadostoval za štiri osebe.Za vlečeno testo potrebujete 300 g moke, 1 jajce, 150 ml vode, žlico olja in žličko soli, za nadev pa raztopljeno maslo, jajce in narezan drobnjak. Iz sestavin zamesimo vlečeno testo, ga položimo v posodo, pokrijemo in pustimo počivati na hladnem vsaj dve uri, še bolje pa kar čez noč. Testo razvaljamo, namažemo z maslom in jajcem, posujemo z narezanim drobnjakom ter zvijemo v željen štrukelj. V loncu zavremo vodo, solimo, dodamo žlico masla, malo drobnjaka in štruklje, ki naj vrejo toliko časa, da priplavajo na vrh, potem pa jih le še postrežemo in si jih privoščimo. Prijazno povabljeni na Dvorec Visoko, na mesec drobnjakovih štrukljev na žup in ostale dogodke, ki jih pripravlja Zavod Poljanska dolina in jih lahko spremljate na njihovi spletni strani in Facebook profilu.
Njegova literatura slavospev ljubezni
Knjigo o Ivanu Tavčarju je avtorica Urška Perenič, redna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zastavila kot preplet biografske in literarne študije. »Moje preverjanje literature je vedno povezano z osebnostmi, ki so to literaturo pisale, zato se mi zdi pomembno, da se, kolikor je to mogoče, poglobim v življenje ustvarjalca.« Literature, je poudarila, ne razume kot nečesa sterilnega. »Marsikdo bi mi zato lahko očital neznanstvenost, a to nima nič opraviti z znanstvenostjo. Do osebe, ki jo obravnavaš, moraš čutiti neko strast, predvsem pa je pomembno, da si upaš o ustvarjalcu povedati tisto, kar ti razumeš iz opusa,« je poudarila Urška Perenič. Avtorica tako bralca popelje med valove Tavčarjevega življenja in ustvarjanja, vse od njegovih prvih objav v šolskih glasilih do zrelosti v klasičnem realizmu. »V knjigi Na valovih življenja velikega Poljanca spremljamo na njegovih številnih poteh med ljubljanskim Bregom, kjer se je ustalil s svojo življenjsko družico Franjo in otroki, in Visokim, kjer so svoj večni mir našli ne samo Tavčarjevi, temveč tudi junaki in junakinje Tavčarjeve Visoške kronike,« so zapisali ob knjigi. Za opis Tavčarjeve osebnosti pa si je Urška Perenič besede izposodila pri Prešernu: »Znal je biti priljuden in znal je biti prevzeten – znal se je približati ljudem, a se je obenem zavedal, da ni kdorkoli; vse, kar je dosegel, je dosegel z delavnostjo, trdim delom, kar je značilno za vsa velika imena slovenske književnosti.« Predvsem pa je bil po njenem prepričanju eden najodličnejših slovenskih literarnih popisovalcev ljubezni – ljubezni z velikim L. »Skozi svojo literaturo je napisal slavospev ljubezni.« Mateja Rant
Betlehemska Luč miru
Luč miru iz Betlehema je vsakoletna mednarodna dobrodelna akcija, ki letos poteka pod geslom Premostimo in razsvetlimo. Sporočilo letošnje poslanice nas opominja na srečo, ki jo imamo, da živimo na tako mirnem koncu sveta. Premalokrat si priznamo in se zavemo, da naredimo nekaj dobrega, zato naj da poslanica občutek trepljanja po rami in nam da zagon, da v težkih preizkušnjah pogumno vztrajamo. Tako bomo lahko skupaj imeli upanje na boljši jutri na katerega nas opominja prihod Plamena. Želimo vam blagoslovljene božične praznike.
Žirovski občasnik s knjigo o Ivanu Tavčarju
Predstavitev novega zvezka Žirovskega občasnika bo v sredo, 13. decembra 2023, ob 18. uri v Muzeju Žiri. V predstavitvi bodo sodelovali tudi avtorji izbranih prispevkov.
Prevoze uporablja vse več starejših občanov
Prostofer je na voljo v 103 občinah po vsej Sloveniji. Starejših uporabnikov po Sloveniji je več kot 16.000, medtem ko je vseh prostovoljnih voznikov v Sloveniji 1200. V naši občini že tretje leto zapored prevoze izvaja šest prostovoljnih voznikov oziroma voznic: Drago Trček, Marjan Dolenc, Irena Bogataj, Janez Kloboves, Bojan Naglič in Nina Lokar. Brezpogojno ves svoj prosti čas namenijo izvajanju prevozov starejših, jim pomagajo do vrat zdravstvenih ustanov, zavodov in tudi v trgovine. »Vozniki predstavljajo srce projekta, ki ga brez njih ne bi bilo,« so prepričani na občini. V letošnjem letu, ki se še ni popolnoma izteklo, je bilo doslej opravljenih 207 voženj, prevoz pa je uporabilo 61 občanov. V primerjavi z lanskim letom se je število voženj povečalo za približno 8,5 odstotka, kar dokazuje, da je projekt med občani lepo sprejet in da število uporabnikov vsako leto narašča. Registriranih uporabnikov v letih od 2020 do 2023 je bilo 110, namen voženj pa različen: največkrat prevoz do bolnišnice (123), zdravstvenega doma (64), trgovine (13), do doma upokojencev so prostoferji peljali trikrat, do lekarne dvakrat, na pošto in upravno enoto pa enkrat. Župan Milan Čadež je ob zaključku leta skupaj s podžupanom Antonom Debeljakom voznike prostovoljce povabil na prednovoletno srečanje in se jim zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo. Druženje je potekalo v prijetnem vzdušju v Dvorcu Visoko.
Razstava OŠ Poljane ob zaključku Tavčarjevega leta
Razstavljena so dela učenk in učencev. Veliko je likovnih izdelkov, nastalih po motivih Ivana Tavčarja in vsebin njegovih del – mnoga izmed njih so bila nagrajena in razstavljena na likovnem natečaju Tavčarjevo leto, ki ga je razpisala Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas. Preberete lahko številna literarna dela – tako iz prejšnjih let kot tudi tista, ki so sodelovala na literarnem natečaju naše šole Zemlja domača ni prazna beseda. Razstavljeni so plakati, ki so jih učenci oblikovali ob branju Visoške kronike ter v okviru literarno-filmskega popoldneva s Cvetjem v jeseni. Ogledate si lahko tudi fotografije, na katerih je prikazana razlika med izvirnim filmom Cvetje v jeseni iz leta 1973 in prenovljeno različico filma iz leta 2012. Nekaj fotografij smo pa smo si izposodili iz raziskovalne naloge Gibljive slike Ivana Tavčarja v Poljanah in okolici, s katero sta leta 2016 takratni učenki Lea Potočnik in Urška Jesenko dosegli zlato priznanje na državni ravni. Vabljeni, da si ob obisku Osnovne šole Poljane do 22. 12. 2023 razstavo ogledate v živo.
Predstavitev gradiva Ivana Tavčarja v Narodni in univerzitetni knjižnici
V Veliki čitalnici je bila v poklon visoškemu gospodu pripravljena priložnostna predstavitev izbora obsežne zbirke tiskanih in prevodnih izdaj Ivana Tavčarja ter njegove rokopisne zapuščine in ostalin, ki jih hranijo v NUK. Na ogled so bile med drugim rokopisne ostaline Ivana Tavčarja, denimo fragment Visoške kronike, ter fotografije in dela, ki so izšla v tiskani obliki za časa njegovega življenja. V NUK pripravljajo tudi spletni učni pripomoček za interaktivno učenje o življenju in delu Ivana Tavčarja.
Zeleni dan Poljanske doline
Dan ekološkega dolga, ko porabimo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu, vsako leto prekoračimo hitreje. V globalnem merilu je v letu 2023 ta dan nastopil že 2. avgusta, Slovenija pa je letos vse naravne vire porabila 18. aprila. V Občini Gorenja vas - Poljane je turizem v zadnjih letih v porastu. Ponudba vključuje širok nabor aktivnosti v naravi, bogato kulturno, zgodovinsko in gastronomsko dediščino. Vse zgoraj našteto pomeni, da se povečujejo tudi pritiski na okolje, v katerem živimo. Vsak posameznik lahko pripomore k temu, da se okolje v čim večji meri ohrani neokrnjeno tudi za prihodnje generacije Na okrogli mizi so sodelovali priznani strokovnjaki na področju ekologije, turizma, ravnanja z odpadki ter varstva okolja. Spregovorili so Matija Blažič, direktor Ribno Alpine Resort, Jerca Prezelj, vodja sektorja za odpadke, Komunala Škofja Loka in dr. Kristina Knific, varstvo okolja, Občina Gorenja vas - Poljane. Na dogodku so bili predstavljeni aktualni projekti in prakse na področju ohranjanja okolja ter trajnostnega razvoja. V zaključni razpravi so poslušalci lahko zastavili vprašanja in si izmenjali mnenja s strokovnjaki. Občina Gorenja vas - Poljane si je skupaj z Zavodom Poljanska dolina dolina v letošnjem letu zadala cilj, da postane občina, ki z naravnimi viri ravna bolj odgovorno in trajnostno. V okviru projekta Čisto Škofjeloško je občina pristopila v mrežo Zero Waste občin. Ob tem bo Zavod Poljanska dolina pridobil kozarčke za večkratno uporabo na prireditvah, katerih organizatorji se vse bolj sprašujejo kam z odpadki po končani prireditvi. S tem bodo začrtani prvi koraki k bolj odgovornemu ravnanju z odpadki tako v sami občini kot tudi na prireditvah.
