Aktualno
Nadaljevanje najnujnejšega odpravljanja posledic neurja
Poveljniki gasilskih društev so poročali o stanju po včerajšnjem neurju, dogajanju ponoči in dogovorjen je bil načrt dela za današnji dan z namenom, da se vzpostavi najnujnejša prevoznost cest ter omogoči dostope do še nedostopnih hiš.
Odpravljanje posledic neurja
Tekom dneva so bili poplavljeni in zasuti številni objekti, sprožili so se namreč številni plazovi, ki v več krajih še vedno ogrožajo stanovanjske hiše. Prve gasilske ekipe so bile aktivirane že kmalu po eni uri zjutraj. Ves dan je bilo na terenu več kot 150 gasilcev vseh sedmih gasilskih društev v občini s pogodbeniki z razpoložljivo gradbeno mehanizacijo, ki so čistili ceste in sanirali številne plazove, pri čemer so pomagali tudi številni občani. Več plazov se je sprožilo na cestišče regionalne ceste Škofja Loka–Žiri, ki so jo pristojni uspeli vsaj za silo očistiti, tako da je odprta za nujne primere. Odprt je predor pod Stenom v Škofji Loki, na sedmih mestih po Poljanski dolini je do Žirov vzpostavljen enosmerni promet. Zaprte in neprevozne še ostajajo številne lokalne ceste, okrnjene ostajajo komunikacijske povezave. Gasilci bodo na terenu predvidoma spet zjutraj, ko bodo nadaljevali s čiščenjem in vzpostavljanjem prevoznosti cest ter črpanjem vode iz zalitih objektov. Do nadaljnjega je obvezno prekuhavanje vode na vseh javnih vodovodih v občini, posebej pa v režijskem obratu pozivajo občane na območju naselij Gorenja vas, Dobravšce, Dolenja in Gorenja Dobrava, ki se z vodo oskrbujejo iz vodohrana Gorenja vas, k racionalni porabi, saj so zaloge izjemno nizke.
Razmere ob neurju v občini
Prvi najmočnejši nalivi so območje celotne občine zajeli zjutraj in povzročili poplavljanje stanovanjskih hiš in drugih poslopij, sprožili so se številni plazovi, ki ogrožajo hiše in ceste na območju cele občine. Odrejene so bile evakuacije treh družin. Še vedno je zaprta regionalna cesta skozi Poljansko dolino, od Škofje Loke do Žirov, neprevozna je cesta s Trebije proti Cerknemu. Narasla reka je odnesla most na Volči, zato je neprevozen odsek ceste Volča–Podobeno proti Javorjam. Na občini so URSZR zaprosili za postavitev pontonskega mostu v prihodnjih dneh. Zaradi plazov in podrtega drevja so neprevozne tudi druge lokalne ceste, kar nekaj odjemalcev je brez električne energije, prekinjene so telefonske in internetne povezave, ki še vedno ne delujejo optimalno. Vodo na vseh javnih vodovodih je treba do nadaljnjega prekuhavati. Zaprti so vrtci, pošta, trgovine in podjetja, ambulante v zdravstvenem domu v Gorenji vasi ne delujejo. V nujnih zdravstvenih primerih naj se občani obrnejo na telefonsko številko 112. Reka Sora je po dopoldanskem visokem vodostaju upadla, vendar razmere ostajajo resne, saj še vedno dežuje. Zaradi številnih intervencij gasilci in drugi, ki pomagajo pri reševanju trenutno najbolj urgentnih situacij, ne morejo takoj posredovati, zato pozivamo k strpnosti. Svetujemo, da se občani ne odpravljajo od doma, posebej pazljivo naj spremljajo stanje na plazovitih območjih. Priporočljivo je, da se ne zadržujejo v bližini vodotokov, pazijo naj na svojo varnost in varnost bližnjih ter spremljajo vremenske razmere. Obvestila štaba so objavljena tudi na FB profilu CZ Občine Gorenja vas - Poljane ter na Radiu Sora. V nujnih primerih je na voljo telefonska številka 04 51 83 117, če ta zaradi slabih telefonskih povezav ni dosegljiva, pa se obrnite na številko 112.
Izredne razmere ob močnem deževju
Vsa gasilska društva in razpoložljive enote so na terenu. Številni plazovi ogrožajo hiše in ceste. Prostovoljnemu gasilskemu društvu Trebija je v intervenciji plaz zasul in poškodoval gasilsko vozilo. Občane prosimo, naj ravnajo samozaščitno, se čim bolj samoorganizirajo, saj zaradi številnih intervencij gasilci in drugi, ki pomagajo pri reševanju trenutno najbolj urgentnih situacij, ne morejo takoj posredovati. Svetujemo, da se ne odpravljajo od doma, tudi na delo ne, če ni nujno potrebno, saj so številne ceste po občini, vključno z dostopi v Poljansko dolino iz smeri Škofje Loke, Cerknega in Žirov, neprevozne zaradi poplavljanja, podrtega drevja in plazov. Priporočljivo je, da se občani ne zadržujejo v bližini vodotokov, naj spremljajo vremenske razmere ter pazijo na svojo varnost in varnost bližnjih. Obvestila štaba bodo objavljena na spletni strani občine, na FB profilu CZ Občine Gorenja vas - Poljane ter na Radiu Sora. V nujnih primerih je za občane na voljo telefonska številka 04 51 83 117.
Potrditev osnutka SLR LAS loškega pogorja do 2027
Pri pripravi je bila vključena zainteresirana javnost iz območja občin Škofja Loka, Žiri, Železniki in Gorenja vas - Poljane ter strokovne inštitucije. Verjamemo, da so v dokumentu zbrane potrebe in potenciali območja, ki se jih bo lahko uresničevalo skozi projekte v novem programskem obdobju.
Citrarsko druženje na Gorenjskem
Bogat program z vodenimi ogledi bo potekal vse od 10. ure do poznega popoldneva na več lokacijah v Poljanski dolini. Zaključna prireditev, 9. slovenski citrarski večer "Cvetje v jeseni", bo potekala ob 17. uri na Dvorcu Visoko. Prijave na edinstven dogodek se zbirajo do 1. 9. 2023 preko elektronske pošte neli.zkos@gmail.com ali po telefonu: 051 242 314 (Neli Zidar Kos).
Obudili spomine na film Cvetje v jeseni
Povest, ki jo večina pozna kot celovečerni film Cvetje v jeseni, je bila posneta kot nadaljevanka v treh delih, ki je premiero doživela 21. marca leta 1973. Kasneje so nadaljevanko skrajšali v celovečerni film, ta pa je premiero doživel v istem letu točno šest mesecev kasneje, 21. septembra. Premiera nadaljevanke v marcu, ki je bila v Škofji Loki, je bila tako obiskana, da vsi ljudje niso mogli v dvorano in so jo predvajali v dveh terminih. Izjemen uspeh filma se je nadaljeval z mnogimi nagradami, ki jih je film prejel doma in v tujini. Leta 1973 je na Puljskem filmskem festivalu film prejel tri prestižne nagrade, in sicer dve zlati, Matjaž Klopčič za režijo in Niko Matulj za scenografijo, srebrno pa je prejela Milena Zupančič, ki se je s to vlogo za vedno zapisala v srca Slovencev. Tudi na Tednu domačega filma je Matjaž Klopčič prejel zlato plaketo Metoda Badjura za režijo. Preprosto kmečko dekle, ki je življenje živelo tako, kot so ga nekdaj vsa kmečka dekleta, se zaljubi v Janeza, ki na kmete pride na dopust in oddih. Ljubezen kljub njuni razliki v letih zagori, in ko že vse kaže, da se bo srečno končala, se ob Janezovi snubitvi Meti od same sreče ustavi srce in v njegovem naročju umre. Dokaj neobičajna tematika kmečkega življenja je bila tedaj precej odmaknjena od meščanstva in režiser Klopčič je mojstrsko prikazal preprosto ljubezen, trdo življenje na kmetih, razlike med bogatejšimi kmeti in revnejšimi bajtarji ter odnose med njimi. Film je ravno zato postal eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov. Po petdesetih letih je zato prav, da se ustvarjalci, ki so to Tavčarjevo povest prenesli na filmska platna in televizijske ekrane, ponovno srečajo tam, kjer se je vse začelo. Na Jejlarjevi domačiji. Člani Turističnega društva Stari vrh in Kulturno-zgodovinskega društva Pustote so se tako lotili zahtevne naloge in na svečano praznovanje povabili kar nekaj ustvarjalcev tega kultnega slovenskega filma. Praznovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Prvi del se je pod okriljem Kulturno-zgodovinskega društva Pustote odvil na topel poletni večer. Film pod zvezdami, kakor so poimenovali predstavo, se je odvil v Luši, pri Kovkarjevi domačiji, kjer so pred predvajanjem filma Cvetje v jeseni nastopili Francetovi Orgličarji in pevec Janez Triler. Predstavili so se tudi gostje Franci Zajc, producent filma, in Helena Koder, ki je premiero filma v letu 1973 spremljala kot novinarka Televizije Slovenija, obenem pa je bila s filmom povezana tudi preko moža Urbana Kodra, ki je za film napisal nepozabno glasbo. Film, ki je bil predvajan na velikem platnu v idiličnem okolju ob stari kajži, si je ogledalo veliko število ljudi. Sedežev – senenih kock – je bilo precej premalo, da bi sedeli vsi. Pred predvajanjem filma je vse prisotne s filmskega platna pozdravila Milena Zupančič, ki je prizorišče obiskala nekaj dni prej. Vse pohvale prirediteljem tega prvega dela praznovanja, Kulturno-zgodovinskemu društvu Pustote, ki je pripravilo res lep večer. Nadaljevanje praznovanja so naslednji dan začeli s pohodom po poti snemanja filma Cvetje v jeseni. Pohodnikov je bilo kljub vročini in času dopusta več kot sto in z velikim zanimanjem so spremljali predstavitev prizorov na vseh točkah, kjer so se pohodniki ustavili. Sledil je še popoldanski – glavni del praznovanja, ki je potekal na Jejlarjevi domačiji, ko so na dneve snemanja obujali spomine poleg že prej omenjenih Franca Zajca, Helene Koder in Neli Klopčič še igralka Marijana Jaklič Klanjšek ter domača statista, ki sta sodelovala pri snemanju – Ivanka Božnar in Mirko Štibelj. Besedo sta dobila tudi Tone Kokelj, ki se spominja snemanja na domači Jejlarjevi kmetiji, in Janez Šturm, ki je ob pripravi dogodka izvedel še prenekatero zanimivost iz zakulisja snemanja. Ves pogovor pa se je odvijal ob opisovanju in spominih na dneve, preživete pod Starim vrhom, ki jih je ob obisku pred nekaj dnevi prirediteljem zaupala Milena Zupančič. Samo prireditev so spremljali še nekatera imena iz filmskega sveta. Gabrijela Fleischman, ki je sodelovala pri maski, Drago Kočiš, ki je v letu 2012 s svojo ekipo opravil izjemno delo in film obnovil in digitaliziral, pozdravili so tudi Dušana Severja, dolgoletnega sodelavca pri Viba filmu. Program je povezovala Martina Kolenc, ki se je za ta dogodek prelevila v Meto in skupaj z Janezom Pelipenkom kot doktorjem Janezom prireditvi dodala pristen pridih filma Cvetje v jeseni. V programu je sodelovala tudi Barbara Kržišnik, ki je na citre zaigrala vsem poznano nosilno melodijo iz filma, Vito Logar, ki je z lajno poustvaril vzdušje praznika v času Mete in Janeza, ter domači godci, ki so s staro glasbo poskrbeli, da sta se tudi tokrat Janez in Meta zavrtela. Praznik, ki ga ta kultni slovenski film zasluži, so zaključili s prijetnim druženjem. Hermina Jelovčan
Informacija za oškodovance ob suši 2022
Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je izdala odločbe zaradi suše v letu 2022, zato vljudno prosimo, da se oškodovanci glede informacij o izdanih odločbah obrnejo na agencijo. Pisna vprašanja lahko naslovite na elektronski naslov skt-pomoci@gov.si ali pokličete informacijske pisarne Agencije RS za kmetijske trge in razvoj na telefonsko številko (01) 580 77 92.
Z Visoškim loncem v drugo polovico Tavčarjevega leta
Uvod v kulinarično doživetje s prepletom kulture, tradicije, sodobnosti in predvsem spoštovanja do Tavčarja in zgodovine, je bil organiziran ogled dvorca, sledila pa je predstavitev poljanskih oblačil, folklora in vrhunec dogajanja s poskušanjem stare visoške jedi. Občinski javni zavod za turizem in kulturo Poljanske doline, ki se je podpisal pod organizacijo, je uspel ponuditi dogodek, ki bo mnogim še dolgo ostal v spominu. Z željo ponovitve. Novosti: omara in obnovljeni relief svete družine Obiskovalci so bili iz vse Slovenije, mladi in stari, prav prijetno je bilo videti zakonski par, ki je imel pri sebi tudi eno starejših izdaj Tavčarjeve Visoške kronike in jo pred začetkom prireditve s spoštovanjem prebiral. Tavčar je vendarle slovenska literarna klasika in po njem posegajo ne le v obveznih šolskih programih, ampak kljub množici najrazličnejših knjig, ki jih vsako leto natisnemo, Tavčar s svojo literaturo še vedno privablja bralce. Kustosinja Loškega muzeja Biljana Ristić je predstavila zbirke Kalanove rodbine, ki je na Visokem gospodarila od sredine 17. stoletja pa skoraj do konca 19. stoletja, ter Ivana in Franje Tavčar, ki sta visoški domačiji gospodarila 45 let. Družinska grobnica Tavčarjevih je nedaleč stran, od koder se odpira lep pogled na posestvo in dvorec. Sprehod skozi bogato zgodovino tega dvorca se je nekoliko dlje časa ustavil ob dveh svežih pridobitvah na Visokem, omari iz ljubljanske Tavčarjeve odvetniške pisarne in obnovljenem reliefu Svete družine, ki je po 130 letih ponovno vrnjen na nekdanje mesto v Tavčarjevem dvorcu. Ohranjanje oblačilne dediščine Andreja Stržinar se ukvarja z oblačilno dediščino škofjeloškega območja in obiskovalce je seznanila z načinom oblačenja v preteklosti. Izpod njenih rok pa nastajajo tudi odlični kostumi za mnoge gledališke predstave, prav tako oblači mnoge folklorne skupine, tudi skupino Zala, ki deluje pod streho turističnega društva Žirovski Vrh. Na trati pred dvorcem so ti plesalci zaplesali venček gorenjskih plesov; seveda, brez štajeriša ni šlo. »Žal ni več ljudi, ki bi delali takšna oblačila,« pravi Andreja Stržinar, ki ima rada svoje delo in se boji, da bi to znanje v prihodnosti tonilo v pozabo. »To delo moraš imeti rad, sicer ne gre.« Mi pa dodajamo: in imeti moraš veliko znanja in potrpežljivosti, saj večina teh oblačil, ki so naravnega materiala, zahteva mnogo ur strpnega in natančnega dela. »Alpski stil noše, to je ta naša gorenjska noša, je zelo bogat, takrat so si jih lahko privoščili le meščani. Pa tudi istrska noša je zelo bogata. Pomembno je, da ohranjamo oblačilno dediščino Slovenije in naših pokrajin,« je dodala Stržinarjeva. Visoški lonec: praznični z mesom, vsakdanji brez Že v času Kalanov pa je okusna in bogata jed, ki so jo imenovali visoški lonec in se je to ime ohranilo do danes, pomenila nekakšen kulinarični praznik. »Gospodinja je pripravila tri lonce, enega za družino, drugega za posle, tretjega za služinčad. Dala jih je v krušno peč, pustila v peči štiri ure, nato jih vzela iz peči, zavila v flanelo in kotličke postavila v leseno skrinjo, kjer se je jed počasi ohlajala. Tako je bila ta hrana še boljša. Tak lonec so pripravljali poleti, ko je njiva nudila domačo zelenjavo,« je povedala Martina Ambrožič Tušar, ki je vodja kavarne v Tavčarjevem dvorcu. Kuhali so prazničnega in vsakdanjega, praznični je bil z mesom, vsakdanji brez mesa. Hišni kuhar Janez Kržišnik je skuhal praznični lonec, torej z mesom, recept pa je poiskal v knjigi Ta dobra stara kuha Pavla Hafnarja, pravnuka zadnje Kalanovke z Visokega. »Resda nisem kuhal v krušni peči, tako kot nekoč, že tako mi je bilo dovolj vroče,« je bil kratek hišni kuharski mojster, preden pa so slavnostno odkrili pokrovko z lonca, pa je bil lonec nekaj časa na toplem v skrinji in zavit s senom. Osem evrov za bogato porcijo pa je res bila sindikalna cena, obiskovalci pa zelo zadovoljni. Tudi župan občine Gorenja vas – Poljane Milan Čadež, ki je tudi bil na prireditvi, je z veseljem pospremil še eno dogajanje ob vseslovenskem Tavčarjevem letu. Ljudje so zadovoljni ob raznolikih in bogatih prireditvah, turisti prihajajo v Poljansko dolino in na Visoko, vseslovensko Tavčarjevo leto je ob prvem polčasu zabeležilo vsestranski uspeh. In tudi druga polovica Tavčarjevega leta bo bogata s prireditvami.
Zdaj je čas za Škofjeloške slike
Visit Škofja Loka, ki deluje pod okriljem Razvojne agencije Sora, je pripravil časopis Zdaj je čas za Škofjeloške slike. V njem gostje najdejo razpored večjih poletnih dogodkov in praznovanj, nabor doživetij z vnaprej določenimi termini izvedbe, namige za aktivna doživetja ter predstavitev nadgrajene Loške planinske poti. Destinacijski časopis je na voljo pri turističnih ponudnikih ter v TIC-ih na območju, tudi v škofjeloškem TIC-u na Cankarjevem trgu.
Čisto Škofjeloško
Aktivnosti projekta so razdeljene na dva dela, in sicer v prvem koraku je Občina Gorenja vas - Poljane vložila kandidaturo za Zero Waste občino, postopek vodi društvo Ekologi brez meja. S tem si občina prizadeva, da bo z naravnimi viri ravnala bolj trajnostno in gospodarno. Po vložitvi kandidature v naslednjih dveh letih sledi vzpostavitev in nadgradnja strategije ter izvajanje ukrepov Zero Waste. Na podlagi zunanje revizije občina prejme naziv Zero Waste občina, ki je glede na doseženo število točk ovrednoten s številom zvezdic od 1 do 5. Certifikat izdaja krovna evropska organizacija za certificiranje v Bruslju – Mission Zero Academy pod okriljem organizacije Zero Waste Europe. Sam koncept Zero Waste je sicer nastal ob zavedanju, da so naši naravni viri omejeni in da se pritiski nanje zaradi globalne gospodarske rasti ter naraščanja svetovnega prebivalstva samo še povečujejo. Končni cilj koncepta je, da znižamo porabo naravnih virov ter ohranimo in predelamo vse materiale v odpadkih brez sežiganja in odlaganja. Gibaje Zero Waste sestavljajo Zero Waste mreže z različnih celin. Na evropski ravni Zero Waste Europe združuje 33 nacionalnih organizacij in več kot 450 lokalnih skupnosti. V slovenski nacionalni mreži je trenutno 16 slovenskih občin. V drugem koraku projekta je občina nakupila ekokozarčke, torej kozarčke za večkratno uporabo na različnih prireditvah. Ekokozarček je narejen iz vzdržljivega materiala in je odporen proti udarcem. V prihodnje bodo ekokozarčki na voljo tudi lokalnim organizatorjem prireditev, ki se po koncu slednjih vse prevečkrat ukvarjajo z veliko količino plastične embalaže za enkratno uporabo. Z uporabo ekokozarčkov se bo količina odpadkov po prireditvah bistveno zmanjšala. V povezavi s tem bo Zavod Poljanska dolina, ki bo tudi upravljal ekokozarčke, organiziral delavnico, kako zmanjšati količino odpadkov na prireditvah. Delavnica bo namenjena vsem posameznikom, društvom, podjetjem, ki organizirajo različne dogodke. Miha Pustavrh
