Domov  |  Prijava  |  Registracija

Občina
Gorenja vas - Poljane


Poljanska cesta 87
4224 Gorenja vas

Telefon: 04 518 31 00  
Fax: 04 518 31 01
E-pošta: info@obcina-gvp.si

Uradne ure:
ponedeljek: 8-12 h
sreda: 8-12 h in 14-17 h
petek: 8-12 h

travesti travesti renkli fotokopi makinası fotokopi makinası servisi ankara ankara temizlik şirketleri travesti
Občina Medobčinski inšpektorat in redarstvo Projekti občine Krajevne skupnosti Komunala in GJS Urejanje prostora Gospodarstvo Kmetijstvo Turizem Izobraževanje Kultura Šport Socialno varstvo Zdravstveno varstvo Požarno varstvo Prireditve Povezave Varnost in zasebnost Sokolski dom
Seje občinskega sveta

Uporabno

Občinski praznik

PREGLED DATUMOV, POMEMBNIH ZA NASELITEV NAŠIH KRAJEV

Človek se je v naših krajih dokazano prvič pojavil približno 650 let pred našim štetjem. Kdo je bil to ni točno dokazano, saj naselitev datira v čas pred prihodom Keltov na naš prostor. Ta človek je imel stalno selišče, saj je obdeloval zemljo in gojil žita, katerih pelodna zrna so našli kot usedline v dveh barjih v bližini Leskovice.
Naslednji narod, ki je poseljeval naš prostor in za sabo pustil sledi, so bili Rimljani. V naših krajih so živeli prva stoletja našega štetja. Kot dokaz, da so imeli stalne naselbine, lahko vzamemo najdbe glinenih vodovodnih cevi. V občini Gorenja vas - Poljane so kar štiri taka najdišča: v Stari Oselici (izkopane l. 1935 - 36), v Javorjah (l. 1940) in v Kremenku so bile cevi najdene pri oranju njive in gradnji ceste. V Lučinah (l. 1999) pa so cevi izkopali pri gradnji vodovoda. Nobeno od teh najdišč do sedaj ni bilo načrtno arheološko preiskano. Poleg cevi sta bili v Podgori in Malenskem vrhu najdeni sponki iz rimske dobe, v Leskovici pa leta 2003 konica samostrela.
O poselitvah našega ozemlja do leta 973 ne obstajajo nikakršni zapisi. Obstajajo pa pisni viri o stanju in razmerah na ozemlju Slovenije v rimski dobi. Skupaj s slučajnimi najdbami pa že dobimo približno sliko takratnega stanja.
Prvi pisani dokument, ki se nanaša na naš prostor, ima letnico 973. Tega leta je kralj Oton II. daroval freisinškemu škofu Abrahamu, z dvema darilnima listinama, obsežno območje Škofje Loke, Sorškega polja, ter Selške in Poljanske doline.
V prvi listini, katera nosi datum 30. junij 973, je škof Abraham dobil v dar ozemlje mesta Škofja Loka, del Sorškega polja in celotno ozemlja Selške doline (porečje Selške Sore). V tej darilni listini ni zajet prav noben del ozemlja katerega pokriva današnja Občina Gorenja vas - Poljane, in zato 30. junij kot možni datum občinskega praznike ne pride v poštev, saj ne prenese nobenega strokovnega preverjanja.
Druga darilna listina, katera pa obsega del ozemlja sedanje Občine, nosi datum 23. november 973. V tem dokumentu ni poimenovan noben kraj ali naselje, ki bi ga poznali tudi danes, vendar je opisana meja ozemlja, katerega je škof dobil v dar. Le-ta poteka po potoku Volaščica (Rivulus Cotabla) od njegovega izvira, ki se navezuje na ozemlje, katerega je škof dobil v dar s prvo listino, do srečanja s Kopačnico in nadalje do izliva v Soro. Od tu naprej naj bi meja obkrožila gorenjevaško polje, šla po vrhovih mimo Bačen, proti Kremenku in naprej proti Črnemu vrhu.
Ozemlje Občine od današnjih Hotavelj proti Žirem je freisinška škofija pridobila v last verjetno leta 1030, vendar datum nastanka te listine ni znan, saj tudi dr. Pavle Blaznik v svojih delih govori o verjetni letnici 1030.
Zanimivo v tej listini je to, da v njej niso poimenovane Hotavlje (Cotaeuel, Chotaeuel), ampak potok Hotaveljščica (rivulus Cotabla). Ker so v urbarjih in starih listinah reke in potoki imenovani po ob njih ležečih naseljih, tako reka Sora po naselju Sora, kjer je bila tudi parafara, Gosteški potok po Gostečah, Žabnica je skupno ime za naselje in potok, lahko brez strahu, da bi naredili napako trdimo, da ima tudi Rivulus Cotabla ime po naselju, po Hotavljah. Kot dokaz, da je bilo ozemlje ob Volaščici v času nastanka darilne pogodbe poseljeno, lahko vzamemo tud etimološki nastanek imen za vasi Hotavlje, Čabrače in Volaka. France Planina, ki je proučeval nastanek krajevnih imen na Škofjeloškem trdi, da so imena vseh treh vasi predslovanskega izvora.
Naslednji pisani vir je Noticia bonorum de Lonka, zapis, ki je nastal okoli leta 1160. V tem popisu stanja v Škofji Loki in okolici, so že naštete vasi Sorškega polja, in nekaj je tudi zapisov o gospodarskem stanju in načinu obdelave zemljišča. Iz tega dokumenta je razvidno, da sta bili poseljeni tudi že Poljanska in Selška dolina, saj vir navaja 153 slovanskih hub v obeh dolinah. Prvič se v zapisih pojavi ime Polan za Poljansko dolino in ne za naselje. Ta vir nima datuma in ga strokovnjaki umeščajo v čas okoli leta 1160.
Bolj natančen pregled stanja in poteka naseljevanja Poljanske doline najdemo v urbarjih z letnico 1290 in 1318. Ta dva urbarja pa sistematično popisujeta in naštevata vse vasi in posamezne domačije, ki so stale in bile naseljene v tem času. Vse danes stoječe vasi so omenjene v teh dveh urbarjih, izjema so samo vasi Hotovlja, Žabja vas in Laze, ki se v zapisih pojavijo kasneje. Tukaj so izvzete tudi vasi, nastale v dobi druge kolonizacije. To je področje Stare Oselice, Sovodnja in Žirovskega vrha.
Kako so nastajali in kaj so urbarji? Urbar je knjiga z popisom stanja v času, ko je nastala. Danes bi bil še najboljši izraz inventurna knjiga. Ker prazen in neposeljen prostor ne daje dohodka, je bil škof zainteresiran za čim hitrejšo in načrtno kolonizacijo. Za naseljevanje in izkoriščanje ozemlja, katerega je škof dobil v dar, je bil zadolžen kaščar. Njemu v last je tudi pripadla vsaka deseta ustanovljena huba, domačija. Lastnik vseh posameznih hub in vasi je bil škof, človek, ki je obdeloval zemljo je bil samo prevžitkar. Lahko je samo obdeloval zemljo, ni smel domačije drobiti niti prodajati parcele. Če kaščar ni bil zadovoljen z njegovim delom, ga je preprosto odslovil in nastanil novega človeka.
Uspešnost obdelovanja zemlje in stanje domačije je kaščar nadziral trikrat letno, v tako imenovanih pojezdah. Pojezde so se vršile ob sv. Juriju, 24. aprila, ob sv. Mihaelu, 29. septembra in ob svečnici, 2. novembra. Vsi trije zapisi so se vnesli v urbar za tekoče leto, in zato tudi urbarji nimajo enega določenega datuma, ampak so pisani za tekoče leto. Tudi vsi kasnejši urbarji in zapisi so nastali podobno.

Na podlagi vsega zgoraj navedenega je bil s sklepom občinskega sveta Občine Gorenja vas - Poljane za občinski praznik določen 23. november, dan ko je bila leta 973 zapisana darilna listina cestarja Otona II. kot najstarejši pisni vir, v katerem so prvič omenjeni kraji v današnji Občini Gorenja vas - Poljane.

Zbral in zapisal: Franc Miklavčič

Aktualno

    Nova številka Podblegaških novic

    Nova številka Podblegaških novic.

    Ne spreglejte aktualnih razpisov:
    - Javni razpis za dodelitev sredstev finančne pomoči lastnikom ali investitorjem pri prenovi kulturne dediščine na območju občine za leto 2017
    - Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo
    - Javni razpis za kreditiranje malega gospodarstva in dopolnilnih dejavnosti na Škofjeloškem

Kontakt